Pisateljski oder

»Če bi rad zgradil ladjo, ne zbobnaj ljudi na kup, da naberejo les, ter jim ne nalagaj zadolžitev in dela. Namesto tega jih nauči hrepeneti po prostrani neskončnosti morja.«
Antoine de Saint-Exupery


POGLED V DALJAVO

Z ravnice letošnjega Pisateljskega odra, kjer bodo dobrodošli pisatelji z Madžarskega, bomo zrli daleč, v dalj, tudi z rubriko Najdeni v prevodu, v kateri bodo bralec, prevajalec in interpret priklicali Madžarsko, Palestino, Katalonijo in Irsko. Ter Belorusijo; Zoran Pevec, denimo, je strasten bralec Eduarda Akulina.

Daleč, da. Čez meje; književnica in magistrica sociologije Nina Dragičević pripravlja niz pogovorov z avtorji, ki gredo vsak s svojo specifično govorico – čez meje. S Petro Kolmančič se bomo pogovarjali ne le o njeni zadnji pesniški zbirki, temveč o njenem celotnem literarnem opusu, za katerega sta značilna (med drugim) vpisovanje in opisovanje erotične želje, telesnosti. Slednjo sicer prečijo meje telesa, a zdi se, da avtorica telo uporabi natanko za razmejitev, kot nekakšno antimejo. Dejan Koban pa je pesnik, poln nenavadnosti. Še posebej, ko svoja dela izvaja v javnem prostoru. Včasih piše v rudniku. Sredi najhujše zime je svoja dela bral v kotlovnici. Kot organizator pesniških večerov je med pomembnejšimi figurami za mlade, še ne uveljavljene pesnike. Njegovo zanimanje za avantgardno in t.  i. eksperimentalno (slovensko) poezijo in očitne reference na body art umetnico Marino Abramović ga umeščajo med avtorje, ki želijo za vsako ceno čez vsako mejo. Cvetka Bevc sodi med razmeroma redke literate v tukajšnjem prostoru, ki svoje pisanje izvrstno spajajo z afiniteto do glasbe in njenih učinkov. Pesniška zbirka Siringa je gotovo takšen primer. Piščal, ki je pravzaprav Siringa sama, je vir glasbe, ki presega temeljne omejitve sveta, v pesmih Cvetke Bevc pa nato tisto, kar se je zdelo onkraj sveta, kot ga poznamo, postane še kako realno, le senzibilnosti se ne smemo odreči. Kot zapiše Cvetka: »Nekaj se je moralo zgoditi.« Težko je napovedati, o čem vse se bomo pogovarjali z dvojico Maja Vidmar – Barbara Korun. V ospredju bo gotovo vez med feminizmom in literaturo, prek njunih lastnih strategij bomo odprli možnosti preživetja v razmerah, ki jih zaznamujeta kompetitivnost in imperativ zmage, ter tako ugotavljali, koliko njuno precej iskreno in eksplicitno izrekanje kljubuje tako kapitalističnim kot patriarhalnim mejam (normam) izkazovanja šibkosti, telesnosti, prezira do uveljavljenega itn.

Oder Društva slovenskih pisateljev je tudi prostor LGBT literature; kaj sploh je LGBT literatura? Kaj so njene posebnosti, komu je namenjena, koga nagovarja in koga neizmerno moti? Kako to, da je v slovenskem prostoru postala tako močna, in zakaj lezbična prednjači pred gejevsko (ki večinoma celo nastaja v tujini)? Pa tudi kako zelo uspešna je v prevodih v tuje jezike. Brane Mozetič se bo o tem pogovarjal s strokovnjakinjo Alojzijo Zupan Sosič, z ustvarjalkama Suzano Tratnik in Natašo Velikonja ter pesnikoma Milanom Šeljem in Urošem Prahom. Slišali pa bomo tudi odlomke iz njihove literarne bere, na petkov večer.

In sobotni večer?

Slam poezija!
Poskusov, da bi se slam poezija, na pobudo Marca Kellyja Smitha rojena v osemdesetih letih v chicaških klubih, uveljavila in prijela v slovenskem okolju, je bilo več. Zadnji val je naše kraje zajel pred dvema letoma, ko so večere slam poezije začeli organizirati v Kamniku, Mariboru, Celju in na Ptuju, pozneje se je pridružila še Ljubljana. Jeseni 2016 je bilo v Mariboru prvo državno prvenstvo, prva državna prvakinja pa je postala mariborska pesnica Nina Medved.
Organizatorji lokalnih slam dogodkov PestBesed (Kamnik),  Ožuljeni jezik (Maribor), Zasljemimo! (Celje), Udarno in ekspresivno (Ptuj) in Mi smo tu (Ljubljana) so se povezali v neformalno zvezo SiSlam, ki bdi nad izvedbo državnih prvenstev in skrbi za povezovanje slovenskih slamerjev. V pičlih treh letih je slam poezija postala ena najpopularnejših oblik pesniškega nastopa pri nas, v celoti ji je bila posvečena prva izvedba celjskega pesniškega festivala Izrekanja, ki se je je udeležil tudi Marc Kelly Smith, slam kot oblika pesniškega performansa pa je dozorel tudi za prvo temeljito teoretično obravnavo, ki je nastala na pobudo slovenskega pesnika Petra Semoliča.
Na pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma bomo priče nastopu najboljših slovenskih slam pesnikov in pesniškega gosta z Madžarskega, pred tem pa bodo o slamu kot relevantni pesniški obliki spregovorili Peter Semolič, Nina Medved in Kristian Koželj.

Iz risa mednarodnih sodelovanj Društva slovenskih pisateljev bomo skupaj z Avstrijskim kulturnim forumom in založbo Litera gostili Vladimirja Verliba z Dunaja. Na sejmu bo predstavil svoj novi prevod, ki bo jeseni izšel pri založbi Litera. Predstavili bomo tudi nove knjige iz edicije Litteræ Slovenicæ, nemški prevod pesniške zbirke To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje Jane Putrle Srdić.
Vnovič bomo tkali vezi z založbami; KOOPERATIVA THD, konzorcij petih humanističnih založb (Založba /*cf., Analecta, Krtina, Sophia, Studia humanitatis), se bo na Pisateljskem odru predstavila s petimi oz. šestimi okroglimi mizami. Obetajo se poglobljene razprave o temah, ki jih obravnavajo knjige, kot sta sveži prevod posthumno izdanih esejev Retrotopija in zbornik Brezplačno kosilo za vse? Zygmunta Baumana.

Založbe bomo povprašali tudi o knjigah letošnjih jubilantov, zazrli se bomo v zamejstvo ter se spominjali Radeta Krstiča, Aleša Debeljaka, Milana Vincetiča. Štefke Drolc, skupaj z Združenjem dramskih umetnikov.

Tudi pesem bo. Vlado Kreslin, pridete?

Toliko zaenkrat.
Ostanite z nami.

 

 
Informacije: Nina Kokelj (E Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

 

 

twitter