domov

Za obiskovalce
Za razstavljalce
Za medije
»Srečno hodi!« pravi cesar, minister Gregor pa nič.

Na programu knjižnih sejmov mednarodne zveze založnikov https://www.internationalpublishers.org/events/book-fairs je SKS časovno uvrščen za reykjaviškim in pred Guadalajaro. Ja, knjižnih sejmov je po svetu veliko. In trdoživi so. Že od leta 1440, ko je bil v okolici Frankfurta prvi, torej že 577 let, so srečevališča ljudi, ki jih povezuje knjiga. Prvi slovenski je bil pred 45 leti, leta 1972, na Gospodarskem razstavišču. Leta 1917 pa je izšla ilustrirana izdaja povesti o Martinu Krpanu pri Novi založbi, s podobami Hinka Smrekarja. Na naslovnici je Krpan upodobljen s kijem in mesarico. Dodali smo mu še eno orožje, knjigo. Takšen je postal simbol letošnjega sejma. Branje in knjige še nikoli niso bili tako pomembni kot danes. Oblikujejo ustvarjalne, podjetne in razmišljujoče državljane. Razvijanje bralne kulture vse bolj postaja ena od osnovnih nalog sejma. Na lanskem smo začeli nacionalno kampanjo Slovenija bere, letos pa bomo dejavnosti nadaljevali. Veliko pozornost bomo posvetili otrokom s posebnimi potrebami, ki bodo soustvarjali sejemsko dogajanje. Pripravljamo nove vsebine za mlade. Grafiti, skate, rap … bodo prvič v programu. V goste prihaja Radovljica, Železna Kapla in Celovec pa gostita del sejemskega utripa. Države v fokusu bodo Nemčija, Avstrija in Švica s svojimi literarnimi gosti. Založniška akademija bo posvečena slikanicam, saj je letos 100-letnica prve slovenske slikanice. Sejem bo letos odprl kar Martin Krpan sam. Bomo videli, kaj nam ima povedati. In kako se počuti s knjigo v roki.

 

  • Letos praznujemo stoletnico prve slovenske slikanice, Levstikovega Martina Krpana s Smrekarjevimi ilustracijami. Tako bo na 33. Slovenski knjižni sejem opozarjal močni in samozavestni junak s knjigo pod roko. Pripoved je je sicer izšla že leta 1858 in bila objavljena v Slovenskem glasniku, leta 1917 pa je prvič izšla v obliki slikanice, opremljena z dvanajstimi ilustracijami Hinka Smrekarja.
twitter